Pariz

Pariz… mesto ljubezni, svobode in brezskrbnega življenja. Verjetno si vsakdo  želi vsaj enkrat v življenju obiskati Eifflov stolp, si ogledati  Louvre ali pa se  samo sprehoditi ob Sieni in kupiti v pekarni sveže francoske rogljičke. Sliši se tako lepo in romantično….

Tudi sama sem si več krat nekako tako predstavljala moje prvo spoznavanje Pariza, nisem pa nikoli pomislila, da ga bom obiskala v najslabšem vremenu, ki si ga človek sploh lahko zamisli: sneg, dež, veter, megla in spet sneg…  No ja, saj vem, da januar ni ravno prijazen mesec v letu pa kljub temu takšno vreme ni ravno tipično za Pariz. Vsakokrat, ko mi je pogled obstal na katerem izmed pariških parkov, vrtov ali čudovitih zgradb sem pomislila, »joj…kako mora biti to lepo spomladi ali poleti«.

Kakorkoli že, prilagoditi sem se morala slabim vremenskim razmeram in se poskusiti vživeti v mesto, ki je brez dvoma čudovito in veličastno v vsakem letnem času.

Nemogoče si je v nekaj dneh ogledati  vse , saj številne znamenitosti iz različnih zgodovinskih obdobij presegajo  vsa pričakovanja. Po drugi strani pa če ste zelo hitri, v dobri kondiciji in ne čakate v dolgih vrstah pred muzeji, se da prehoditi peš skoraj cel center Pariza.

Simbol mesta je seveda, Ejfflov stolp – moderna mojstrovina iz kovine, ki je bila zgrajena posebej za mednarodno razstavo leta 1889. Večina turistov verjetno niti ne ve,  da se je po zaprtju razstave pojavilo kar nekaj nezadovoljnežev,ki so zahtevali od mestnih oblasti, da ga odstranijo.  Danes si  ne predstavljamo Pariza brez Ejfflovega stolpa, ki krasi večino razglednic in slik ter velja za najbolj obiskano znamenitost Evrope.

Če želite slikati panoramo Pariza vključno z Ejfflovim stolpom vam svetujem, da se sprehodite do stolpnice Monparnas (fr. Tour Montparnasse), kjer  se na vse  strani odpira čudovit razgled na mesto.

Louvru lahko posvetimo cel dan in  če nimate veliko časa,  se je treba odločiti kaj vas najbolj zanima. Sama  sem si ogledala (če se temu lahko tako reče…) bogato zbirko slik najbolj znanih umetnikov Evrope, med katerimi je skrivnostna Mona Liza – znamenita mojstrovina Leonardo Da Vinci, ki pritegne največ pozornosti.

Od Louvr-a se lahko sprehodimo po čudovitem parku Tiuliri (fr.: le jardin des Tuileries) do »trga soglasja«  (fr.: Place de la Concorde). Od tu dalje se rahlo vzpenja znana avenija Pariza »Elezejske poljane« (fr.: Avenue des Champs-Élysées ali Les Champs-Élysées), najširša  ulica zgodovinskega dela Pariza, kjer se nahaja veliko dragih trgovin in restavracij.

Med pomembne znamenitosti lahko prištejemo številne mestne katedrale in cerkve, , ki so igrale veliko vlogo v sami zgodovini mesta. Najbolj obiskani (upravičeno) sta Notre Dame de Paris in Basilique du Sacré Cœur. Katedrala Sacre Coer stoji na najvišjem gričku Pariza – Montmartre, ima umetniški pridih in očara verjetno čisto vse, ki se sprehajajo po njegovih ozkih ulicah z majhnimi lepimi hišami, galerijami in tipično francoskimi lokali. Začutila sem pravi Pariz  in za kratek čas pozabila na sneg in moje premražene noge, slikala sem skoraj vsako hišico, vse  značilne pariške gostilnice in razstavljene slike umetnikov.

Sicer sem opazila, da Francoze prav nič motijo hladne vremenske razmere, bili so zelo lahkotno oblečeni,  tekačem v parkih niti na misel ni prišlo zamenjati kratke hlače za kaj bolj toplega. Družine z otroci so uživale v zimskih radostih in bilo jih je prav prijetno opazovati.

Po nekaj dneh sem se navadila na vzdušje in ritem mestnega življenja. Ni me bilo več strah, da bi se izgubila, pravzaprav sem se  počutila zelo domače.  Pariz je velemesto,  ogledala  sem  si verjetno le delček tega kar nam ponuja  in tudi, če se bom še več krat vračala nazaj,  bo Pariz kljub temu za vedno ostal  skrivnosten, čaroben  in nedostopen za nas obiskovalce.